琼脂匠心，传播科研艺术之美
| Severno morje | |
|---|---|
 | |
| Lega | Zahodna in Severna Evropa |
| Koordinate | 56°N 3°E / 56°N 3°E |
| Vrsta | morje |
| Glavni dotoki | Baltsko morje, Elbe, Weser, Ems, Ren/Waal, Meuse, ?elda, Spey, Don, Dee, Tay, Forth, Tyne, Wear, Tees, Humber, Temza |
| Dr?ave pore?ja | Zdru?eno Kraljestvo (predvsem Anglija in ?kotska), Norve?ka, Danska, Nem?ija (predvsem Spodnja Sa?ka in Schleswig-Holstein), Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, ?vica, Italija, Liechtenstein, Avstrija, ?e?ka |
| Maks. dol?ina | 960 km |
| Maks. ?irina | 580 km |
| Povr?ina | 570.000 km2 |
| Povp. globina | 95 m |
| Maks. globina | 700 m |
| Koli?ina vode | 54.000 km3 |
| Slanost | 3,4 to 3,5% |
| Maks. temperatura | 18 °C |
| Min. temperatura | 6 °C |
| Viri | Seatemperature.org in Royal Belgian Institute of Natural Sciences |
Severno morje [séverno mórje] je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norve?ke in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nem?ije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu. Njegov stranski odcep je preliv Skagerrak med Dansko, Norve?ko in ?vedsko, ki se prek prelivov Kattegat, ?resund, Mali Belt in Veliki Belt povezuje z Baltskim morjem. Na jugu se Severno morje z ostalim delom Atlantika povezuje prek Dovrskih vrat in Rokavskega preliva, na severu pa prek Norve?kega morja.
Glavne reke, ki se izlivajo v Severno morje, so Elba (pri Cuxhavnu), Vezera (pri Bremerhavnu), Ems pri Emdenu, Ren in Maas pri Rotterdamu, ?elda pri Flushingu, Temza in Humber (pri Hullu). Ena najbolj prometnih svetovnih umetnih vodnih poti, Kielski prekop, povezuje Severno morje z Baltskim.
Pod morskim dnom so velike koli?ine nafte in zemeljskega plina.
Njegovo sedanje ime verjetno izhaja iz frizijskega pogleda nanj, saj ta nizozemska provinca le?i prav na jugu morja. Danci morje imenujejo tudi Vesterhavet (poleg Nords?en). Beseda pomeni Zahodni ocean, kar je logi?no, saj le?i zahodno od Danske.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
V anti?nih ?asih so morje imenovali Oceanum oziroma Mare Germanicum, kar pomeni Ocean oziroma Morje Germanov.[1] To ime se je v angle??ini in drugih jezikih skupaj z imenom Severno morje uporabljalo do zgodnjega 18. stoletja, do konca naslednjega pa je bil ta izraz tudi v Nem?iji redko uporabljan celo med u?enjaki.
V ?asu Starih Rimljanov in pred njimi, je Severno morje pomenilo pot med Evropo in Veliko Britanijo.[2] Rimljani so morje pre?kali. Med drugim je morje pre?kal tudi Julij Cezar, ko je napadel Britanijo.[3] Za?ela se je trgovina med Rimskimi pristani??i v Franciji in med Britanijo. Pozneje so morja pre?kala germanska plemena, v ?asu preseljevanja ljudstev. To so bili Juti, Angli in Sasi (leto 449). Leta 793 se je za?ela tako imenovana doba vikingov.[4] Z Viljemom Osvajalecem je Severno morje izgubilo vlogo invazijske poti. Pomembnej?e vloge so dobila druga morja. V ?asu Hanse je morje ponovno pridobilo na pomenu.[5] V nizozemski zlati dobi je morje slu?ilo kot za?etna to?ka pred velikimi potovanji.[6]
Morje je odigralo pomembno vlogo v prvi in drugi svetovni vojni, kot meja med Veliko Britanijo in Nem?ijo.
Morje je leta 1953 poplavilo in zahtevalo prek 2000 nizozemskih in britanskih ?rtev.[7]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Severno morje je omejeno z Orkneyjskimi otoki in vzhodno obalo Velike Britanije na zahodu,[8] na vzhodu in jugu pa z obalo evropske celine, predvsem Severne in Srednje Evrope.[9] Na jugozahodu se Severno morje preliva v Atlantski ocean, na vzhodu pa se pove?e z Baltskim morjem.[8][9] Na severu se pove?e z Norve?kim morjem, Shetlandskimi otoki in Arkti?nim oceanom.[10]
V smislu velikosti gre za obmo?je s povr?ino 750.000 km2 in prostornino okoli 54.000 km2.[11] Najve?je reki, ki se izlivata v Severno morje sta Elba in Ren.[12]
Zna?ilnosti
[uredi | uredi kodo]Morje je globoko najve? 90 m.[8][13] Edina izjema je Norve?ki jarek, ki je vzporeden norve?ki obali zahodno od Osla do krajev severno od mesta Bergen.[8]
Zaradi moren, ki razna?ajo drobljene ostanke ledenikov na morsko dno, je morsko dno velikokrat specifi?no in nepredvidljivo za nepoznavalce, saj je nekje morsko dno tako globoko le 15 m. Morje sicer ponuja odli?na ribi?ka lovi??a, a so nevarna za plovbo in tako se ribi?i veliko zana?ajo s navigacijo s sateliti.[8][14][15]
Hidrologija
[uredi | uredi kodo]Povpre?na temperatura morja je 17 °C poleti in 6 °C pozimi.[11] Povpre?ne temperature se dvigajo.[16][17] Temperature zraka v januarju so med 0–4 °C in v juliju 13–18 °C. Zimski meseci pogosto prina?ajo nevihte in to?o.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Zemljevid Hartmann Schedel 1493 File:Schedelsche Weltchronik d 287.jpg: Baltsko morje je poimenovano "Mare Germanicum", Severno morje pa "Oceanus Germanicus"
- ↑ Green, Dennis Howard (2003). The Continental Saxons from the Migration Period to the Tenth Century: An Ethnographic Perspective. Frank Siegmund. Boydell Press. str. 48–50. ISBN 9781843830269.
- ↑ ?The Roman Conquest of Britain?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. julija 2007. Pridobljeno 22. novembra 2007.
- ↑ Graham-Campbell, James; David M. Wilson (2001). ?Salt-water bandits?. The Viking World (Digitized by Internet Archive online) (3 izd.). London: Frances Lincoln Ltd. str. 10 and 22. ISBN 0-7112-1800-5. Pridobljeno 1. decembra 2008.
- ↑ Donald J. Harreld, Brigham Young University. ?EH.Net Encyclopedia: Dutch Economy in the "Golden Age" (16th–17th Centuries)?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 24. julija 2007.
- ↑ Coastal Flooding: The great flood of 1953. Investigating Rivers. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. novembra 2002. Pridobljeno 24. julija 2007.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 L.M.A. (1985). ?Europe?. V University of Chicago (ur.). Encyclop?dia Britannica Macrop?dia. Zv. 18 (Fifteenth izd.). U.S.A.: Encyclop?dia Britannica Inc. str. 832–835. ISBN 978-0-85229-423-9.
- ↑ 9,0 9,1 Ripley, George; Charles Anderson Dana (1883). The American Cyclopaedia: A Popular Dictionary of General Knowledge. D. Appleton and company. str. 499.
- ↑ Helland-Hansen, Bj?rn; Fridtjof Nansen (1909). ?IV. The Basin of the Norwegian Sea?. Report on Norwegian Fishery and Marine-Investigations Vol. 11 No. 2. Geofysisk Institutt. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. januarja 2009. Pridobljeno 9. januarja 2009.
- ↑ 11,0 11,1 ?About the North Sea: Key facts?. Safety at Sea project: Norwegian Coastal Administration. 2008. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 9. decembra 2008. Pridobljeno 2. novembra 2008.
- ↑ Ray, Alan; G. Carleton; Jerry McCormick-Ray (2004). Coastal-marine Conservation: Science and Policy (illustrated izd.). Blackwell Publishing. str. 262. ISBN 978-0-632-05537-1.
- ↑ Calow, Peter (1999). Blackwell's Concise Encyclopedia of Environmental Management. Blackwell Publishing. ISBN 978-0-632-04951-6. Pridobljeno 26. decembra 2008.
- ↑ Tuckey, James Hingston (1815). Maritime Geography and Statistics ... Black, Parry & Co. str. 445. ISBN 9780521311915.
- ↑ Bradford, Thomas Gamaliel (1838). Encyclop?dia Americana: A Popular Dictionary of Arts, Sciences, Literature, History, Politics, and Biography, Brought Down to the Present Time; Including a Copious Collection of Original Articles in American Biography; on the Basis of the Seventh Edition of the German Conversations-lexicon. Thomas, Cowperthwait, & co. str. 445. ISBN 9780521311915.
- ↑ "North Sea cod 'could disappear' even if fishing outlawed" Telegraph.co.uk
- ↑ ?Global Warming Triggers North Sea Temperature Rise?. Agence France-Presse. SpaceDaily.AFP and UPI Wire Stories. 14. november 2006. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. januarja 2009. Pridobljeno 1. decembra 2008.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
